Tistega večera zgodaj ležem k počitku, ker želim naslednje dni biti naspan in pri močeh. Pred menoj je potovanje. In prav posebno poročno fotografiranje. Zaradi tega sem precej nemiren.
Vse začelo se je s kratkim sporočilom, v katerem je pisalo, da se išče poročni fotograf. “A prišel bi v Švico? V Zürich natančneje, pa še malo naokrog.”  Z ženinom izmenjava nekoliko elektronske pošte, po Skypu govoriva…
Skoraj leto dni kasneje kaže koledar. Hitim na letališče, da mi letalo ne uide.

Informacijska tabla na letališču Jožeta Pučnika

Poročni dan se prične zgodaj. Že v jutranjem mraku pred nevestinim domom stojim. V oknu opazim toplo svetlobo, v sobi za zidovi slutim znan vrvež. Jutro in del dopoldneva  preživim z nevesto in v toplem objemu družine. Sprejet sem, kot bi že od nekdaj se poznali. Vzdušje je sproščeno in polno pričakovanja hkrati. Čas nevestinih priprav neverjetno hitro mine.

Okoli poldneva prispe ženin. Urejen, kot nikoli še tako. Po tiho pričakujem zadržan prevzem neveste. In motim se tako zelo, kot se to le redko pripeti. Prevzet sem nad ženinovo reakcijo ob prvem pogledu na nevesto. Solze mu tečejo po licu. Priznati moram, da nevesta izgleda dih jemajoče.

 

Civilni poročni obred se odvije v mestni hiši mesta Zürich, dograjeni leta 1900 in je zares izjemna lokacija za protokolarni del poročnega dneva.

 

Po obredu je bilo nekoliko časa za družinske in skupinsko fotografijo. Tudi s parom samim se na kratko umaknemo na poročno fotografiranje na obrežje reke Limmat in v staro mestno jedro v okolici mestne hiše. Kljub gradbiščem, ki so bila na vsakem vogalu in poplavi avtomobilske pločevine vsepovsod, ustvarimo nepozabne spomine.

Za družinske člane in najožje prijatelje je poročni par v Grand Casinoju Baden pripravil pogostitev – z izvrstnimi prigrizki, izbranimi vini in glasbo, ki je vabila k plesu.


Zgodaj zvečer prispemo do zadnje postaje poročnega dne. Vstopim skozi vrata v prostor in komaj verjamem svojim očem. V ogromni slavnostni dvorani, kjer bo poročno slavje, na poročni par že čaka skoraj 500 svatov. Vabljenih, da s parom proslavijo zaobljubo. Bila je zabava, ki je nikoli ne pozabim.

Noč je bila dolga in pozno ležem v posteljo. A naslednje jutro me budilka zgodaj in neusmiljeno spet spravi pokonci. Sem nenaspan in brez moči. A nič nede. Pomanem si oči in se zadovoljno spomnim – topline, čustev, radosti in plesa.
Ponovno hitim, da mi letalo ne uide!

Lezališče Zurich v Švici

Leave A

Comment