Poroka na prostem

S poročnim parom sem se spoznal na sproščenem srečanju v okolici mesta Gradec v Avstriji. Takrat sem tudi izvedel, da bo poroka na prostem. In to ne kar kjerkoli … Izvedel sem, da bo poroka v gozdu. Priznati moram, da sem bil tedaj do te zamisli malce skeptičen in zadržan. Drevesa in listje je moč najti na vsakem vogalu, ali ne?
Z mislijo na gozd in brez posebnih pričakovanj sem prispel na poročno lokacijo in doživel eno izmed največjih presenečenj leta. Nevesta je celotno organizacijo poročnega dne vzela v svoje roke in pripravila zares sanjsko poroko. Poročna dekoracija in poročni detajli, ki jim ni bilo konca, so me povsem očarali. Na vsakem koraku je bilo moč opaziti veliko mero vloženega truda in predanosti. Marsikateri organizator porok bi se lahko mnogo naučil.
Po poroki sem nevesto, s katero smo še vedno v stikih, prosil, naj s svojimi besedami opiše, kako se je vse skupaj pričelo…

»Kot majhna deklica, sem vsak večer, preden sem zaspala, očeta prosila, da mi prebere pravljico o Rdeči kapici. Poslušala sem jo tolikokrat, da je oče namerno pričel spreminjati vsebino. Malo zato, da bi zgodbo popestril, malo pa tudi zato, da bi me jezil.
Mnoga leta kasneje sva se z najožjo prijateljico odpravili iskati kraj, kjer bi se želela poročiti. Vendar me nikjer ni prevzel občutek, ki sem ga iskala: čarobnost, romantičnost in povezanost z naravo. Na