Bila je sobota in ponovno sedim v avtomobilu, namenjen sem na poroko. Običajno dandanes na poročni dan nisem več pretirano nervozen. S časom pridobiš izkušnje, z izkušnjami nastaja znanje, z znanjem pride dobršna mera zaupanja v svoje delo fotografa in potrebna umirjenost.

Pa vendarle… Od časa do časa, popolnoma nepričakovano, me udari kot strela iz jasnega.
Tistega dne se je nevesta pripeljala na poroko v črnem starodobniku. V trenutku, ko je izstopila iz avtomobila, sta mi po glavi pričeli rojiti dve misli in tam trmasto vztrajali preostanek poročnega dne:

»Zakaj, le zakaj, nisem bil prisoten pri nevestinih poročnih pripravah?!? Z gotovostjo vem in prepričan sem – nastale bi izjemne fotografije.«
in
»Kako lepa poročna obleka! Ne glede kako bo dan potekal – samo glej da bo ta obleka na fotografijah najmanj tako lepa kot v resnici!«

Par se ni odločil za celodnevno poročno reportažo in pri nevestinih poročnih pripravah nisem bil prisoten. Temu ni bilo več pomoči. Zato sem grenkobo te misli zatrl kolikor se je dalo. Prispeli so tudi že prvi svatje in pričel sem fotografi