Bila je sobota in ponovno sedim v avtomobilu, namenjen sem na poroko. Običajno dandanes na poročni dan nisem več pretirano nervozen. S časom pridobiš izkušnje, z izkušnjami nastaja znanje, z znanjem pride dobršna mera zaupanja v svoje delo fotografa in potrebna umirjenost.

Pa vendarle… Od časa do časa, popolnoma nepričakovano, me udari kot strela iz jasnega.
Tistega dne se je nevesta pripeljala na poroko v črnem starodobniku. V trenutku, ko je izstopila iz avtomobila, sta mi po glavi pričeli rojiti dve misli in tam trmasto vztrajali preostanek poročnega dne:

»Zakaj, le zakaj, nisem bil prisoten pri nevestinih poročnih pripravah?!? Z gotovostjo vem in prepričan sem – nastale bi izjemne fotografije.«
in
»Kako lepa poročna obleka! Ne glede kako bo dan potekal – samo glej da bo ta obleka na fotografijah najmanj tako lepa kot v resnici!«

Par se ni odločil za celodnevno poročno reportažo in pri nevestinih poročnih pripravah nisem bil prisoten. Temu ni bilo več pomoči. Zato sem grenkobo te misli z