Osem ur? Je to dovolj časa za celovito poročno reportažo?
Osem ur je praviloma čas, ki ga smatram kot nek minimum fotografove prisotnosti, v kolikor imamo v mislih reportažo poročnega dne. To je ravno še dovolj časa, da je mogoče spremljati najpomembnejše dogajanje. Da se ujame čustva in vzdušje poročnega dne. Osem ur je lahko dovolj. Velikokrat pa časa tudi zmanjka in ostanejo tudi pomembni trenutki nedokumentirani.
V osmih urah čas ne zadošča vedno tudi za fotografiranje nevestinih in/ali ženinovih priprav. In ko nato nevesta prispe, izstopi iz avta in popravi poročno obleko… tedaj obžalujem, da nisem mogel biti prisoten pri njenih poročnih pripravah. Ta del dneva ostane mnogim svatom, deloma pa tudi družini, skrit in neznan. In tudi ta del poročnega dne je poln dogajanja in čustev, ki so vredna spomina.
Včasih zmanjka časa, da bi ostal do poročnega plesa, razreza torte,… Ali da bi ostal do večerne zabave. Žal mi je, kadar predčasno odidem.
In prav zaradi vsega navedenega vam svetujem – v dvomih se odločite za višji paket, z več časovne prisotnosti. Fotografije bodo bolj razniloke, ter poročna knjiga bolj zanimiva in pestra. Ohranili boste bolj celovit spomin na vaš poročni dan. Poleg vsega boste na poročni dan bolj mirni, saj boste manj pogledovali na uro. Tudi če se kak dogodek prestavi na kasnejšo uro, boste lahko brez skrbi. Tudi takrat bom še ob vaši strani.
Za lažjo predstavo, kaj vse se zgodi v osmih urah, si oglejte reportažo poročnih fotografij v tem prispevku. Skupno je poročni par prejel več kot 500 fotografij – od prihoda svatov, poročnega obreda in čestitk po njem, sproščenega druženja na pogostitvi pri Vinotoču Pongratz na avstrijskem štajerskem. Galerija z vsemi fotografijami bi za namene tega prispevka bila preobsežna.
Da za konec še negiram lastne trditve: seveda je lahko moja prisotnost tudi krajša od 8 ur. In seveda ima tudi to svoj smisel. Ampak samo pri porokah, ki se tudi same po sebi končajo v nekaj urah.
